Ženska v postelji s knjigo in vrtnicami
Učenje in rast

8 situacij, v katerih lahko vadimo opazovanje svojega ega

V tokratni objavi se bomo nekoliko poglobili in spregovorili o egu. Najprej bom pojasnila, kako si sama razlagam pojem ega.

V nadaljevanju bom opisala, kako lahko skozi čas začnemo prepoznavati delovanje ega in kateri so lahko sprožilci tega zavedanja. Pogledali bomo 8 situacij, v katerih lahko opazujemo svoj ego.

Objava temelji predvsem na učenjih Eckharta Tolla in na življenjskih izkušnjah, ki se nam dogajajo in nas učijo. V tej objavi podajam svoje doživljanje te kompleksne in zanimive tematike, vesela pa bom tudi vaših mnenj.

Moje pojmovanje ega

Moje pojmovanje ega temelji v glavnem na učenjih Eckharta Tolla. Njegovo delo je v veliki meri vplivalo na način, kako ego razumem danes, in sicer nekako takole:

Ego je struktura misli, prepričanj, preferenc, želja in spominov, ki živijo v nas. S to strukturo se poistovetimo in verjamemo, da mi smo ta struktura.

Eckhart uči, da smo v resnici veliko več kot ta struktura, za katero mislimo, da smo. Sama ego vidim prvenstveno kot naše misli: te, ki jih imamo trenutno, pa tudi tiste, ki so shranjene v nas v obliki spominov, prepričanj, predsodkov, tega, kar smo naučeni …

Ženska v postelji in vrtnice
Foto: Ava Sol, Unsplash

Situacije za opazovanje ega

V določenih situacijah je naš ego še posebej izražen in te situacije so lepa priložnost, da ga opazujemo in delamo na osebni rasti. Ko ego opazujemo in se ga zavedamo, prepoznamo tudi njegove slabosti in nanj lažje gledamo z distance.

To nam omogoča rast in globlje zavedanje tega, kdo smo. Spodaj opisujem 8 situacij, v katerih lahko opazujemo svoj ego in vadimo samozavedanje.

1. Nezadovoljstvo s tem, kar se trenutno dogaja

Ena glavnih značilnosti ega je, da ni zadovoljen s tem, kjer je, in s tem, kar ima. Zaradi tega pogosto mislimo, da bi bilo bolje, če bi bili nekje drugje in počeli nekaj drugega. In če bi posedovali druge in boljše stvari! Takšno razmišljanje je pogosto (seveda ne zmeraj) le utvara ega.

Dekle na postelji drži vrtnico
Foto: Ava Sol, Unsplash

2. Pritoževanje in nejevolja

Ego lahko prepoznamo, ko se pritožujemo in ko nas vznejevoljijo najmanjše stvari. Promet, vročina, mraz, glasni zvoki, dolga vrsta v trgovini. Opazovanje svojih reakcij v takšnih situacijah je odlična priložnost za rast.

Situacijo si otežujemo sami, in sicer s tem, ko o njej razmišljamo negativno. Situacija sama po sebi ni nujno slaba, če ji mi ne pripišemo tega pomena.

3. Posledice zelo bolečih ali travmatičnih dogodkov

Lahko se zgodi, da nam večje in bolj travmatične življenjske spremembe sčasoma pomagajo tudi do večjega in bolj poglobljenega samozavedanja. Pogosto takšne situacije sprožijo, da začnemo bolj zavestno in z distance opazovati svoje misli in občutja.


Preberi tudi gostujočo zgodbo: Špelina izkušnja s paničnimi napadi


4. Ponavljajoče se misli

Ko se nam določene misli, spomini ali strahovi začnejo pretirano ponavljati, je to dober čas za opazovanje le-teh in zavedanje, da lahko mi nadzorujemo svoje misli in ne obratno.

5. Primerjanje z drugimi

Naš ego se rad primerja z drugimi. S tem, ko misli, da je od nekoga več ali manj vreden, se krepi. Sem spada tudi opravljanje. Opravljanje hrani naš ego, saj se z njim postavimo nad druge in si tako navidezno dajemo vrednost.

Ženska v postelji v spalni srajci
Foto: Ava Sol, Unsplash

Ego uživa v tem, ko je boljši od drugih. V situacijah, ko se primerjamo z drugimi ali nekoga opravljamo, se lahko opazujemo. Kakšni so naši nameni za temi dejanji in zakaj to v resnici počnemo?

6. Dokazovanje, da imamo prav

Ko se borimo in poskušamo dokazati, da je naše stališče pravo, se lahko ustavimo in se vprašamo, zakaj nam toliko pomeni, da bi imeli prav.

Ego želi zmagati, da si krepi svoj obstoj, vendar pogosto za tem stojijo globlji razlogi. Ko se v tej situaciji opazujemo in pozneje še zapišemo svoje misli, je to dobra priložnost za samorazvoj.

7. Oklepanje

Oklepanje preteklosti, spominov, podobe sebe v preteklosti. S tem ego ohranja svoj obstoj, saj nam pomaga definirati, kdo smo (torej skupek spominov, prepričanj in drugih značilnosti, ki si jih pripisujemo). Manj, kot se oklepamo, manj obremenjeni postajamo.

Punca drži vrtnice
Foto: Drop the label movement, Unsplash

8. Pretirana osredotočenost nase

Pogosto imamo občutek, da se svet vrti okrog nas, še posebej ko gre za strahove in podobna negativna občutja.

Ko začnemo postajati bolj osredotočeni na okolico in na druge ljudi in manj nase, lahko tudi lažje opazujemo delovanje ega. Postopoma lahko začnemo prehajati od egocentrizma k odpiranju navzven.


PREJEMAJ OBVESTILA O NOVIH OBJAVAH


PODPRI MOJ BLOG

Če ti je moja vsebina všeč in bi rad/-a podprl/-a moje delo, mi lahko častiš pivo 🍺


POVEJ NAOKROG

One Comment

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja